Čebelarstvo Bukšek Silvo

ŠKODLJIVCI

Obstajajo živalski, redkeje rastlinski vplivi na čebele, ki ne povzročijo bolezni v pravem pomenu, vendar ogrožajo njihovo življenje. Govorimo o škodljivcih in čebeljih sovražnikih. Poleg tega obstajajo živa bitja, ki ne škodujejo samim čebelam, temveč se zanimajo za njihovo domovanje in zaloge.

PLENILCI IN ŠKODLJIVCI so različnih vrst in velikosti, od insektov do sesalcev – medveda. S čebelami se hranijo plenilci, kot so pajki, ose, sršeni, ptice, močeradi in žabe. Čebelam so najnevarnejši sršeni, ki lahko uničijo cele čebelje družine.
Med škodljivce spadajo medved, rakun, miši, rovke, mravlje in nekateri metulji, ki občasno napadajo čebele, da pridejo do medu.
Drugi škodljivci, kot so čebelja uš, voščena in pelodna vešča ter nekatere muhe, so prilagodili del ali ves svoj razvoj življenju čebel, ker so odvisni od čebeljih pridelkov.

Voščena vešča
Velika vešča (Galleria mellonella) z rjavkastimi krili dosega razpon med 2,5 do 3 cm. Na sprednjih krilih so temni madeži. Krila male vešče (Achroia grisella) so na koncu zaokrožena in dosežejo razpon 2 cm ter se srebrno sivo lesketajo.
Velika in mala vešča sta podnevi običajno skriti; šele ponoči se zbudita in vdirata v čebelja bivališča. Svoja mehka, steklasta, rahlo ovalna, le 0,4 mm velika jajčeca odlagata v zareze panja, redkeje na
same sate. Mala vešča izleže več sto jajčec, velika pa pogosto več kot tisoč. Ob ugodnem toplem vremenu se v 4 do 5 dneh izležejo majhne gosenice s štirimi pari nog. Najraje se zadržujejo na podnici, od koder se kmalu odpravijo na starejše sate. V vročem poletju traja ves razvoj velike vešče približno mesec in pol, pri mali vešči pa tri mesece. Pri temperaturi pod 10 °C se razvoj ustavi. Pri obeh vrstah sta samici (ličinka, metulj) nekaj večji od samcev.
Zalego v satju vešče prepredejo in običajno odmre. Pogosto ličinke vešče odžrejo pokrove zalege, tako da čebelje ličinke in bube ležijo odprto ('gola zalega.).
Voščena vešča lahko prenaša spore hude gnilobe čebelje zalege.
Na srečo ima vešča v zdravi čebelji družini malo možnosti, da napravi škodo. Vendar lahko v nekaj tednih uniči slabo skladiščeno satje.

PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE:
Skladiščeno satje je najbolje hraniti v hladnem prostoru (pod 10 °C) s prepihom. Globoka zamrznitev satja na temperaturo -15 °C že v dveh urah uniči vse razvojne oblike voščene vešče, naprej pa satje hranimo v suhem prostoru. Če te možnosti nimamo, ga moramo nujno zaščititi na enega od naslednjih načinov:
* Žveplanje satja v nepredušno zaprtem prostoru z žveplenimi trakovi ali 50 g žvepla v prahu na 1 m3 prostornine za 10 do 14 dni. Žveplanje ne uniči jajčec vešče, zato ga ponovimo po dveh tednih.
* Hlapi naftalina (20 g naftalina na m3 prostornine) odganjajo voščeno veščo.
* Pare ocetne kisline uničijo vse razvojne oblike voščene vešče. Za m3 (1000 litrov) prostornine potrebujemo 2 litra 80% ocetne kisline. Kislino v plitvi posodi postavimo na najvišje mesto nad sati, ki so v dobro zaprtem prostoru. Satje naj bo hlapom izpostavljeno en teden.
* Hlapi timola uničijo vse razvojne stadije vešče, le stadija gosenice ne popolnoma.
* Poleg naštetih lahko uporabimo še naslednje pripravke: protocera, certan (Bacillus thuringiensis, Sandoz), plinjenje satja s paradiklorbenzolom, etilen bromidom in etilen oksidom.

Pelodna vešča
Gosenica pelodne vešče (Plodia interpunctella) se hrani s cvetnim prahom, ki ga spremeni v prah, prepreden s pajčevinastimi nitmi in iztrebki. Najboljše preprečevanje je vzdrževanje čistih smukalnikov in redno praznjenje. Cvetni prah takoj osušimo in nato globoko zamrznemo v neprepustni embalaži.

Čebelja uš
Je približno 1,5 mm velika, rdečkastorjave barve in s tremi pari nog. Večinoma jo najdemo na prsih čebele. Ko uš začuti lakoto, začne žgečkati čebelo s sprednjimi nožicami po zgornji ustnici. Čebela iztegne svoj rilček in izbljuva kapljico hrane. Čebelja uš (Braula coeca) v čebelji družini najraje izkorišča matico, ker jo čebele bolje in večkrat hranijo.
Očitno uš ne mara preveč, da jo čebele jemljejo s seboj na polete, čeprav si njeno razširjanje iz družine v družino lahko pojasnimo le na tak način.
Uš rada odlaga jajčeca na pokrove medenih celic. Ko se izležejo ličinke, si skozi pokrove izkopljejo rove, ki so videti kot bele črte po satju. Ličinke uši se prehranjujejo s voskom, ki vsebuje cvetni prah. Na koncu rovov najdemo značilne bube.
Kadar se uši pojavljajo v večjem številu, lahko vznemirjajo čebele in jih zadržujejo pri opravljanju hišnih del.
Za zatiranje čebelje uši so učinkovita sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje varoe.

Mravlje in metulji
Mravlje in nekateri metulji, med katerimi je najpogostejši smrtoglavec, obiskujejo čebele, ker iščejo med. Nekatere vrste mravelj celo napadajo čebele. Mravelj zaradi posredne koristnosti pri medenju ne uničujemo. Koristneje je, da zaščitimo čebelnjak pred njihovim vdorom. Podnožje čebelnjaka postavimo v podložke, napolnjene s petrolejem ali izrabljenim motornim oljem.
Smrtoglavec pride ponoči sesat med. Čebele se močno vznemirijo. Ven ga ne morejo izgnati, zato ga ubijejo in propolizirajo.

Miši in rovke
Miši in rovke pridejo v panje najpogosteje pozimi. Hitro najdejo dovolj veliko odprtino v žrelu panja ali pa naredijo celo luknjo, največkrat skozi podnico. Hranijo se z medom, cvetnim prahom, mrtvimi čebelami, grizejo satje, predvsem pa zelo vznemirjajo čebele, ko so stisnjene v zimsko gručo. Čebelja družina lahko celo propade.
Jeseni na panjska žrela namestimo pločevinaste zapore z ozkimi odprtinami, da miši ne morejo skozi. Proti rovkam pa si na območjih, kjer delajo škodo, lahko pomagamo z matično rešetko, nameščeno na žrela panjev. Satje, ki ga je pogrizla miš, izločimo.

Medvedi
Medved napada čebelnjake ponoči. Če ima možnost, panj odnese s stojišča, ga razbije in med poje, potem ko večina čebel odleti. Na območjih, kjer se zadržujejo medvedi, je najboljša zaščita z električnim pastirjem ali graditev posebnih tipov dvignjenih čebelnjakov.

Ptice, kuščarji in žabe
Najpogostejše ptice pri nas so: vrabci, legati, čebelarji (Merops apiaster), lastovke, srakoperji, sinice in žolne, ki se hranijo z žuželkami in lovijo tudi čebele. Žolne predvsem vznemirjajo čebele s prebijanjem panjev. Krmilnic in umetnih gnezd ne nameščajmo v bližino čebelnjakov.
Kuščarji in žabe jedo čebele z vzletne deske predvsem ponoči. V ta namen naredijo pod stojiščem pravo zaklonišče.

Sršeni
Sršeni (Vespa crabro) uničujejo čebele pred čebelnjakom in na paši, posebno v avgustu, ko so najštevilnejši. Odrasli sršeni se hranijo s sladkim sadjem. Svoje ličinke prehranjujejo z mesom. Čebelje ličinke so jim posebna poslastica.
Osja in sršenja gnezda uničujemo na različne načine: poparimo jih s kropom, zadušimo s peno iz gasilnega aparata ali sežgemo.

Ose
Ose (Vespa vulgaris) iz panjev kradejo med in na vzletni deski love čebele. Ose lovimo v steklenice s pivom ali sadnim sokom z malo kisa, ki jih obesimo na čebelnjak. Vanje čebele ne zaidejo.

Pajki
Pajki v svoje mreže love čebele predvsem na čebelnjaku, zato sproti počistimo pajčevine.


Avtorica: mag. Mira Jenko Rogelj
Vir: http://www.czs.si/