Čebelarstvo Bukšek Silvo

PRAVI KOSTANJ
Castanea sativa Mill.

Raste v zakisanih gozdovih po vsej Sloveniji. Pravi kostanj so razširjali za sečnjo vinogradnega kolja in za pridobivanje tanina. Tako so obsežni kostanjevi gozdovi v vinorodnih krajih pa tudi drugod po Sloveniji. Pravi kostanj cveti v juniju in juliju, cvetenje se običajno razvleče na tri tedne. Na začetku se razcvetijo predvsem šopi moških socvetij, ko ti že odcvetajo, pa zacvetijo ženska socvetja skupaj z eno mačico moškega socvetja. Drugi del cvetenja je seveda nekoliko manj obilen od prvega. Čebele na kostanju naberejo veliko cvetnega prahu, s katerim lahko blokirajo matico pri zaleganju. Kostanj izloča tudi precej medičine. Med pravega kostanja je grenak in vsebuje veliko cvetnega prahu. Grenak okus privlači nekatere kupce, ki jim ni všeč siceršnja sladkoba medu. Kostanjeva paša je najzanesljivejša paša v Sloveniji, vendar je nekoliko manj obilna kot akacijeva. Kostanjevi gozdovi so pogosto razširjeni na pobočjih z večjimi višinskimi razlikami, lahko tudi nekaj sto metrov. To še dodatno pripomore k časovnim razlikam v cvetenju kostanja. Sicer pa veljajo iste zakonitosti, kot smo jih opisali za cvetenje akacije.
Kostanj je nekoliko prizadet zaradi glivice, ki povzroča kostanjevega raka. Sprva je že kazalo, da bo izginila večina kostanjevih gozdov, nato pa je glivica postala manj nevarna zaradi pojava virusa, ki zatira samo glivo kostanjevega raka. Očitno se nam ni treba bati, da bi bili ob kostanjevo pašo. Poleg tega pa se je močno zmanjšala sečnja mladih debel za vinogradno kolje, s katero so uničili drevesa, ki so ravno začela cveteti in čebelam dajati pašo.


Avtor: dr Janko Božič
Vir: http://www.czs.si/