Čebelarstvo Bukšek Silvo


Na vsebino strani

Čebelja družina

O čebelarstvu > Vzreja matic

ČEBELJA DRUŽINA

Čebele obravnavamo kot socialno skupnost – družino, kadar je v skupnosti ena sama matica in nereproduktivne delavke, ki skrbijo za gradnjo gnezda in druga opravila. Mednje spada tudi hranjenje ličink. Manjšo čebeljo družino sestavlja okrog 20.000 čebel. Med njimi je ena matica, nekaj sto trotov in delavke. Srednje močna družina za svoj obstoj in razvoj v enem letu potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg medu. Če je zmožnost delavke, da pri enem povratku s paše prinese 10 do 40 mg nektarja ali cvetnega prahu, pomeni, da morajo delavke opraviti okrog milijon izletov, da naberejo cvetni prah in okrog 4 milijone izletov, da zadostijo potrebam po medu. V spremenjenih čebeljih skupnostih, kot so starter, rednik ali plemenilnik v vzrejnem čebelnjaku, je potrebno čebelam zagotoviti ustrezno kvaliteto in količino hrane.



Čebelji družini v istem panju. Manjša družina
zaseda 3 sate AŽ velikosti, večja pa 5 AŽ satov.


1. Delitev dela
Genetska komponenta, vplivi okolja, velikost družine, struktura in obseg zalege, zaloga hrane v panju in viri hrane, potreba po gradnji satja, vremenske razmere itd., se pri aktivnosti osebkov v družini prepletajo. Ustroj notranjega delovanja družine omogoča hitro prilagajanje
njenim potrebam. Čebelja družina predstavlja zelo stabilen organizem, ki ga z različnimi rejskimi in selekcijskimi ukrepi s težavo ali le za krajše obdobje premaknemo iz njegovega ravnotežja. Zato je selekcijskoin vzrejno delo stalna naloga v čebelarstvu. Iz družin, selekcioniranih na obilno nabiranje cvetnega prahu, izletavajo na pašo mlajše delavke kot iz družin, selekcioniranih na nizko nabiralno aktivnost. Tudi delavke, potomke različnih očetov – trotov znotraj družine, se lahko razlikujejo glede na starost začetka izletanja na pašo. Delitev dela v čebelji družini ima velik pomen tudi pri prenosu povzročiteljev in razvoju
bolezni znotraj družine. Tako se lahko prenašajo na zalego ali različne starostne skupine čebel povzročitelj hude gnilobe, poapnele zalege, virus mešičkaste zalege in povzročitelji drugih bolezni in spremenijo aktivnost družine. Aktivnosti delavk se spremenijo tudi pri
različnih posegih v čebeljo družino. Kadar ometamo čebele in delamo narejence, se zmanjša število čebel, spremeni pa se tudi starostna struktura delavk, pri vzreji matic pa z naseljevanjem plemenilnikov ustvarimo novo skupnost, sestavljeno lahko tudi iz ene same
starostne skupine delavk. V takih primerih je čebelja skupnost oslabljena in bolj podvržena vplivom okolja ali dejavnikom, ki povzročijo razvoj bolezni. Pri vzreji matic je zato potrebno upoštevati kriterije odbire in upoštevati pravila same vzreje.

2. Rojenje
Dejavniki, ki pogojujejo razvoj rojilnega razpoloženja, so: velikost družine, obseg zalege, številčna zastopanost posameznih starostnih skupin delavk, najpomembnejši dejavnik pa je zmanjšan prenos matičnih feromonov znotraj družine. Do njega pride, ker družina pred rojenjem postane številčnejša in se prenos feromona, ki sicer preprečuje razvoj matičnikov in posledično izleganje matic, upočasni. Čebelja družina se razmnožuje z rojenjem, ki je najpogostejše v spomladanskem obdobju. Rojilno razpoloženje družine se začne spomladi v času obilnega donosa cvetnega prahu in nektarja. Čebelja družina se hitro razvija, narašča število čebel, povečuje se obseg pokrite zalege v primerjavi z obsegom odkrite zalege. Vse več mladih čebel z razvitimi goltnimi žlezami je brezposelnih in ob siromašnejši paši ostajajo v panju. Ker je upočasnjeno širjenje matičnega feromona znotraj družine, čebele zgrade matične nastavke, ki jih matica zaleže. Z razvojem mlade matice preide čebelja družina v rojilno razpoloženje. Najizrazitejše je v maju in juniju. Roji so možni tudi kasneje, vendar imajo malo možnosti preživetja ali pa so znamenje patoloških stanj družine.Take roje imenujemo pozni roji. Vsaka družina lahko večkrat roji. Rojenje je bilo v preteklosti v čebelarstvu zaželena lastnost čebelje družine. Še posebno v obdobju gozdnega čebelarjenja in čebelarjenja v koših je bilo rojenje poglavitni način razmnoževanja, hkrati pa je bila čebelarju
dana tudi možnost, da je od rojev pridobil želeno količino pridelkov. V 19. in 20. stoletju je bilo obdobje intenzivnega trgovanja z roji in čebeljimi družinami. Danes je rojenje nezaželena lastnost čebelje družine, preprečevanje rojenja pa predstavlja pomemben del čebelarjeve aktivnosti. K zmanjšani intenzivnosti rojenja, ki ga ugotavljajo po večjem delu sveta, lahko pripomore tudi zmanjšana moč čebeljih družin, ki je posledica delovanja zajedavca Varroa destructor. Zato je pri vzreji matic potrebno spremljati in upoštevati razvoj parazita. V selekcijskem čebelnjaku lahko rojilno razploženje spremljamo v družinah, ki so oskrbovane v enakih panjih in na enak način. Rojivost družine ocenjujemo z ocenami 1 do 4:
1 – družina je izrojila
2 – rojenje smo preprečili z velikim trudom
3 – pojavili so se matičnjaki, čebele so jih same podrle
4 – družina ni bila v rojilnem razpoloženju

3. Mirnost

Mirnost oz. agresivnost čebel ocenjujemo večkrat letno z ocenami od 1 – 4. Lastnost je zelo pomembna, saj čebelarji želijo čebelje družine, ki ne pikajo zelo pogosto.
1 – čebele so zelo napadalne
2 – čebele so občasno in zmerno napadalne
3 – čebele so mirne
4 – čebele so zelo mirne

Poleg mirnosti v selekcijskem čebelnjaku ocenjujemo tudi obnašanje čebel na satju. Za oceno te lastnosti prav tako pregledamo vsako družino posebej in ocenjujemo mirnost sedenja čebel na pokriti zalegi večkrat letno. Ločimo štiri stopnje mirnosti sedenja:

Delavke sedijo na zalegi in jo ogrevajo, le
posamezne čebele zletijo s sata.



1 – čebele se zbirajo v gruče na robovih sata ali ga zapuščajo
2 – se hitro premikajo po zalegi in jo tudi zapuščajo
3 – se premikajo po zalegi
4 – mirno sedijo na zalegi

4. Donosnost družine
Pridelek medu v selekcijskem čebelnjaku določamo na osnovi tehtanja. Stehtamo ves pridelan med, pri tem pa upoštevamo tudi površino zgrajenega satja. Čebeljim družinam omogočimo optimalen razvoj, dodajamo satnice, zagotovimo dovolj prostora za skladiščenje nabranega nektarja in jih ne izenačujemo.

5. Čistilna sposobnost čebel
Sposobnost delavk, da iz svojega bivališča odstranjujejo vse tuje snovi in odkrivajo morebitne odmrle ličinke ali bube v pokritih satnih celicah, je z vidika razvoja bolezni pomembna lastnost. S čiščenjem delavke odstranjujejo možne vire okužbe iz družine in s tem preprečujejo pojav bolezni. Kadar delavke odstranjujejo odmrlo zalego, je na satu mogoče ugotavljati delež praznih celic na določeni zaleženi površini. Ocenjujemo tako imenovano
strnjenost zalege. Kadar je na sicer strnjenem območju zalege na satu praznih okrog 10 % ali več celic, govorimo o presledkasti zalegi. Presledkasta zalega je lahko posledica okužb z različnimi povzročitelji bolezni, lahko je tudi posledica parjenja matice s troti v sorodstvu ali pa se pojavi v obdobju obilnega medenja v naravi.


Delavke se pomaknejo proti robovom sata in
zapuščajo pokrito zalego.



Presledkasta zalega je lahko posledica okužbe čebelje družine s povzročiteljem hude gnilobe čebelje zalege


Ropanje družin v selekcijskem čebelnjaku je potrebno spremljati in upoštevati pri odbiri družin za pleme. Slika prikazuje ropanje čebelje družine.

Da ugotovimo čistilno sposobnost čebelje družine, izrežemo okrog 100 satnih celic s pokrito zalego, jo podhladimo in vrnemo v družino. V večkratnih časovnih presledkih ocenjujemo število odkritih celic in odstranjenih bub. Enak test je mogoče opraviti tako, da 100 bub pod celičnim pokrovcem ubijemo z entomološko iglo in nato v naslednjih 48 urah večkrat ugotavljamo intenzivnost čiščenja satnih celic.

6. Živalnost družin v brezpašnem obdobju
V obdobjih pomanjkanja paše matica zmanjša zaleganje. To je zlasti značilno za kranjsko sivko. Družina se torej prilagaja razmeram v naravi. Tako obdobje v naših podnebnih razmerah običajno nastopi poleti, predvsemjulija in avgusta, lahko pa tudi kasneje. V sušnem obdobju čebele v naravi nimajo vira hrane, zato družine brez dodajanja hrane vidno slabijo. Delavke iščejo hrano tudi v opuščenih panjih oz. čebelnjakih, lahko pa tudi v oslabelih družinah. Kadar se te ne uprejo dovolj močno, se razvije tiho ropanje. Ropana družina ostane brez zimske zaloge hrane, kar je lahko tudi razlog za njeno odmrtje. Ropanju so izpostavljeni tudi plemenilniki in družine v poškodovanih panjih.

Ocena živalnosti družin in intenzivnosti zaleganja matice v obdobju po končanih glavnih pašah, je v selekcijskem čebelnjaku eden od kriterijev odbire plemenske družine. Pri odbiri upoštevamo družine, ki v poletnem obdobju kasneje zmanjšajo obseg zaleganja. Živalnost družine izrazimo s številom ulic, ki jih čebele zasedajo.
Pri parjenju matic v istem čebelnjaku v daljšem
obdobju prihaja do parjenja v sorodstvu, kar ima
za posledico značilno presledkasto zalego.


7. Smrtnost zalege
Pri optimalnih pogojih razvoja čebelje dru`ine (toplota,prehrana) je smrtnost zalege nizka. Družina je zmožna razviti večino jajčec do odraslih osebkov. Za evropske rase čebel je še dopustna stopnja preživetja do ličinke okrog 94 %, do pokrite zalege 86 % in do končnega
razvoja 85 %. Ugotovljena je bila tudi višja stopnja preživetja razvojnih oblik čebele delavke, in sicer od 90 do 97 %. Stopnja preživetja zalege trotov je nekoliko nižja, do okrog 60 %. Bube pod celičnimi pokrovci so manj dovzetne za zunanje dražljaje, kot pa so jajčeca in ličinke, katerih razvoj je odvisen tudi od zunanjih okoliščin. Pri trotih vpliva na nižjo stopnjo preživetja tudi
lokacija trotovine, ki je običajno na obrobju čebeljega gnezda. Podobno preživetveno stopnjo kot pri trotih kaže tudi matična zalega.
Različne
stresne situacije vplivajo na povečanje propada zalege. Taka stanja so na primer v izrojencu, kjer propade tudi do 42 % zalege, ali v družinah, ki so ostale brez matice, do 50 %. Stresne situacije v čebelji družini so lahko tudi ob premajhni rezervi hrane, po transportu družin na pašo, po pogostih pregledovanjih družine. Tudi v zalegi na robovih gnezda v pravilno razvitih družinah je lahko povečan propad zalege posledica pomanjkanja čebel krmilk, ki zalego prehranjujejo, ogrevajo in vzdržujejo optimalno vlažnost nad njo. Kadar v naravi primanjkuje beljakovin, je kanibalizem pomemben vir proteinov za preživetje družine. Več kot 50 % zalege propade pri parjenju matice v sorodstvu.

Povečana smrtnost zalege je tudi posledica delovanja različnih patogenih dejavnikov, ki povzročajo bolezni čebelje zalege. Nekatere bolezni in zajedavci zalege povzročijo propad čebelje družine. Znamenje povečane smrtnosti zalege je pojavljanje praznih celic v zaleženem
satu. V te celice matica zaleže jajčeca, zato na določenem območju zaleženega sata dobimo različne razvojne oblike čebel. Seveda je pri oceni vzroka presledkaste zalege potrebno biti previden, saj se pri obilnem medenju pojavi medičina tudi med zalego, kar daje videz presledkaste zalege. Presledkasta zalega je torej znamenje nepravilnega razvoja čebel ter delovanja infektivnih in neinfektivnih zunanjih dejavnikov, kar je pri ocenjevanju v selekcijskem čebelnjaku potrebno ocenjevati in upoštevati pri odbiri matičarjev oz. trotarjev.

Zalega v družini, ki se pravilno
razvija in ima zadostno zalogo cvetnega
prahu ter dotoka medičine je strnjena.
Zalega ima visoko stopnjo preživetja in le
posamezne satne celice so prazne.





prof.dr. Aleš Gregorc
Vir: http://www.czs.si/

Domov | Moj čebelnjak | O čebelah | O čebelarstvu | Povezave | Kontakt | Načrt strani


Nazaj na vsebino strani | Nazaj na glavni meni

 

    SLOhosting.com priporoča :